Kona (ZDA) 2008
Končni čas 10:11:11
Čas plavanja 01:08:07
Čas kolesa 05:42:20
Čas teka 03:14:05
Absolutna uvrstitev 394 mesto
Uvrstitev v kategoriji 85 mesto
Havajski triatlon IronMan je nedvomno eden najbolj znanih triatlonov na svetu in hkrati svetovno prvenstvo v IronMan triatlon razdalji, pa čeprav podatki, s katerimi mora na tej preizkušnji opraviti tekmovalec, to je 3,8 km plavanja, kolesarjenja za 180 km in 42,2 km teka, ne govorijo kot o neki posebnosti ali drugačnosti. A vkljub temu, IronMan Havaji bodo verjetno za vse večne čase ostali legenda tovrstnih tekmovanj, kot nekakšen oče in mati skupaj vseh ostalih triatlonov.Letos je legendarno tekmovanje praznovalo 30.obletnico.
Če hočeš stati na štartni črti tega tekmovanja, moraš doseči normo na enem izmed ostalih 22 tekem IronMan po svetu. Pa to še ni dovolj. Vseh tistih, ki se bori za vstop na havajski IronMan je po vsem svetu namreč 50.000, tekme se v normalni kategoriji pa se lahko udeleži samo 1500 tekmovalcev. A vkljub tem izjemnem situ in da nas je v naši domovini tako malo, če se primerjamo z »velikimi«, na tem prestižnem triatlonu smo imeli letos Slovenci kar 6 predstavnikov; od teh je bila ena celo ženska. In še en podatek preseneča: Slovencev, ki je nastopilo na tem IronManu je do sedaj okrog 25. Poleg »normalnih« tekmovalcev, se tekme udeležijo še v kategoriji hendikepirani – invalidni športniki, domačini, pripadniki Ameriške vojske in posebna kategorija »poslovneži«, ki si udeležbo plačajo z denarjem. In da to še ni dovolj, organizator priredi loterijo, kjer izžrebajo še dodatnih 200 tekmovalcev (ki morajo seveda v tistem letu končati polovični ali cel IronMan). Letos so jih izbirali izmed 8000 prijavljenih na tombolo. Vseh skupaj je tako letos končalo tekmo na koncu preko 1600 oseb. Zgodb o dolgoletnem trpljenju med treningi, odrekanju normalnih ugodnosti življenja in tistem euforičnem občutku po koncu tekme je bilo napisanih že nešteto in vse so več ali manj pretresljive ali posebne. Ena izmed njih pa gre tudi o enem izmed naših triatloncev. Tomaž Kovač, star 37 let, ki je dosegel na Havajih končni čas 10h 11min in 11sek in zasedel v skupni razvrstitvi 392 mesto.
Tomaževa športna pot ni ravno lahka. Družina z dvema otrokoma, žena, služba. Tomaž je po izobrazbi magister farmacije in vodi predstavništvo tujega farmacevtskega podjetja v Sloveniji.
Pet let nazaj je opravil svoj prvi šprint triatlon. In po njemu čutil mišične bolečine še nekaj dni in hotel vse skupaj že vreči v koš. Pa se je čez nekaj mesecev zopet spomnil na oddajo z Igorjem. Nekaj je potrebno vedeti: Tomaž je bil zadnjih 15 let skoraj popolni športni abstinent. Samo ker je v gimnazijskih časih 2 leti treniral tek na srednje proge, je bil tek tudi edina športna osnova.
»Bil sem na višku pubertete in počasi sem se oddaljeval od športa, ki sem ga gojil do sredine gimnazijskih dni, ko sem nekega dne na televizijskem ekranu za minuto ujel reportažo o triatloncu IronManu, ki vsak dan po jutranjem plavanju in popoldanskem večurnem kolesarskem treningu naredi še tekaški izletek. A je ta čisto nor? To ni mogoče, sem si mislil. A sem si hkrati zapomnil odločnost, voljo, željo, strast v očeh portretiranca Igorja in spravil to sliko nekam daleč v podzavest.«
Svoj prvi Ironman je opravil lani v Švici, kjer je zaostal za kvalifikacijsko normo za Havaje za 5 minut. In še zanimiv podatek: šele na njegovem prvem IronManu je sploh prvič odtekel svoj celotni maraton (42,2 km). O svojem treningu pravi: »V letošnji sezoni, ki je trajala 11 mesecev sem treniral povprečno 16,5 ur tedensko, od tega 250 km kolo, 36 km tek, 9 km plavanje in 1x fitnes. Ker je moja najmočnejša in najljubša disciplina tek, sem ji posvečal še najmanj časa. Največ sem kolesaril, ker pred ukvarjanjem z triatlonom nisem nikoli kolesaril. Moj moto pri treningu pa je: raje 10% manj, kot 1% preveč. Treniram in si pišem treninge sam, le pozimi in spomladi plavam v triatlonskem klubu.«. In ravno to je tako čaroben podatek pri Tomažu. Ob vse obveznostih, ki nam jih vsakodnevno narekuje življenje, je uspel v borih 5 letih priti na in uspešno končati legendarni havajski IronMan.
Pogoji na svetovnem prvenstvu na Havajih so daleč najtežji na svetu. Po Tomaževih besedah: »hud veter, ki je v sunkih dosegal do 90km/h in si na nekaterih delih kolesarske proge dobesedno upal, da te ne vrže s kolesa; visoke temperature, ki ti iz razbeljenega asfalta in okoliških polj lave izsušijo telo, ter visoka vlaga, ki dosega do 80% stopnjo nasičenosti. Na tekmi moraš ogromno piti, tako vode kot energetskih napitkov z soljo, če ne, se dehidriraš.«.
Ker sem po telesni konstituciji lahek, sem na kolesu enostavno moral zmanjšati intenziteto zaradi nasprotnega vetra, da sem prišel na tek kolikor toliko spočit. Ta odločitev se je izkazala za pravilno, saj sem s časom 3h 14min na maratonu prehitel preko 350 tekmovalcev. Skupno sem končal kot 392 od 1736 prijavljenih tekmovalcev, pri čemur je tekmo končalo 1635 tekmovalcev.
»Predvsem sem vesel, da se mi je uspelo že v svojem drugem poskusu kvalificirati na Havaje!«, kar resnično ni šala! Z 28. mestom na IronManu v Braziliji, sem si priboril svojo vstopnico. Torej brez loterije, samo s svojimi močmi. In ker mi po letošnji uspešni sezoni seveda motivacije za treninge ne manjka in če ne bo poškodb, se bom naslednje leto spet poizkusil kvalificirati na Havaje. Tekmoval bom na Ironmanu v Coeur d'Alene.
In njegove besede za konec: »Cilj je važen. Brez cilja ne bi bilo nič«. Moja velika zahvala gre poleg družini tudi fizioterapevtu Daso Šercerju, za regeneracijske masaže po mojih napornih treningih.
